WorldCat Identities

Doleček, Valter

Overview
Works: 170 works in 189 publications in 2 languages and 357 library holdings
Roles: Author, Thesis advisor, Other, Reviewer, Translator, Editor, Interviewee
Publication Timeline
.
Most widely held works by Valter Doleček
Laboratorijske vaje iz fizikalne kemije( Book )

5 editions published between 1983 and 2017 in Slovenian and held by 34 WorldCat member libraries worldwide

Kemija v domači kuhinji by Majda Naji( Book )

1 edition published in 1997 in Slovenian and held by 13 WorldCat member libraries worldwide

Kemija( Book )

1 edition published in 2002 in Slovenian and held by 11 WorldCat member libraries worldwide

Kemija 2000( Book )

3 editions published between 2007 and 2009 in Slovenian and held by 10 WorldCat member libraries worldwide

Merjenja temperatur in tlakov by Dali Đonlagić( Book )

1 edition published in 1995 in Slovenian and held by 8 WorldCat member libraries worldwide

Kemija 2000( Book )

1 edition published in 2001 in Slovenian and held by 7 WorldCat member libraries worldwide

Fizikalna kemija - praktikum( Book )

1 edition published in 2018 in Slovenian and held by 7 WorldCat member libraries worldwide

Elektrotehnični materiali : učbenik by Anton Hamler( Book )

1 edition published in 2005 in Slovenian and held by 7 WorldCat member libraries worldwide

Elektrotehnični materiali. učbenik by Božidar Hribernik( Book )

2 editions published between 2002 and 2004 in Slovenian and held by 6 WorldCat member libraries worldwide

Korozijska odpornost radiv za procesno tehniko : poročilo o raziskovalni nalogi URP C1-0115/794-83 by Valter Doleček( Book )

2 editions published between 1981 and 1983 in Slovenian and held by 5 WorldCat member libraries worldwide

Kinetika pasivacije Cr-13 nerjavnih jekel : doktorska disertacija by Regina Fuchs-Godec( Book )

1 edition published in 2001 in Slovenian and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

Preučevali smo kinetiko nastajanja pasivnega filma na nerjavnih jeklih iz serije PROKRON 1, 2 in 3 v mediju, ki je bila mešanica 0,1 M $H_2SO_4$ in 0,1 M $Na_2SO_4$, s pH-vrednostjo 2,42, 2,85 in 3,33 pri petih različnih anodnih potencialih (-0,1, 0,0, 0,1, 0,2 in0,3) V proti NKE. Z analizo eksperimentalnih podatkov dobljenih s potenciostatsko metodo smo potrdili, da so anodno raztapljanje, tvorba predpasivnega in nastajanje pasivnega filma difuzijsko kontrolirani procesi. Merjene vrednosti, ki opisujejo odvisnost toka od časa lahko opišemo z drugim Flickovim zakonom. Izračunana debelina difuzijski plasti, ki se pri pH=2,46 in 2,85 minimalno razlikuje, medtem, ko se pri pH=3,31 zmanjša za red velikosti nedvoumno kaže na razliko v procesih nastajanja pasivne plasti. Da bi bolje razumelu procese pri nastanku pasivne plasti, smo analizirali potek krivulje 'i-t' v območju najhitrejšega spreminjanja te krivulje. Hitrost padca anodnega toka smo razložili na osnovi hitrosti nukleacije in rasti oksidnega filma, pri čemer smo uporabili modificirano Eforeevo enačbo. V skladu z objavljenimi literaturnimi podatki smo predpostavili, da pacivacijski proces, kadar ima raztopina pH=2,42 in 2,85, poteka v treh korakih ($\sigma = 3$). Prvi korak je nastanek predpasivnega filma, drugi korak pripisujemo pretvarjanju v pasivni film s strukturo hidroksida in hidroksioksida, tretji korak pa je končna pretvorba v oksidno obliko. V raztopini s pH=3,31 pa gre za direktno oksidacijo na površini elektrode, drugače povedano, proces se je v tem primeru izvršil v enem koraku ($\sigma = 1$). Vpeljali smo tudi alternativno metodo za določitev limitnega toka i_d$, na podlagi potenciostatskih meritev. Rezultate za gostoto limitnega toka, dobljene iz prevojnih točk smo primerjaliz vrednostmi za gostoto toka, odčitanih iz polarizacijskih krivulj pri anodnem vrhu. Ujemanje vrednosti limitnega toka izračunanih po obeh metodah je zadovoljivo
Analiza korozijskih procesov na kemično odpornem jeklu na osnovi izmerjenega tokovnega šuma : doktorska disertacija by Aljana Petek( Book )

1 edition published in 1997 in Slovenian and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

The current noise observed on AISI 420 stainless steel in $H_2SO_4$ solutions at different polarization was analyzed by FFT method. The level of the resulted power spectral density (PSD) and it slope depend on the polarization potential. The measured PSD's were compared with those simulated by Monte Carlo method, using probability distribution functions obtained from the analysis of real current noise data. There are two parameter which influence PSD: i) one is the distribution constant on time interval in which current continues to go on to cathodic on anodic direction, while the second is ii) the standard deviation of the distribution of the magnitude between two adjacent sampled current points. In the second part of this work, the electrochemical model of the current noise at uniform corrosion is developed. The stohastic behavior of the metal-electrolyte interface is based on the assumption that the elementary fluctuation sources are related to the fluxes of electronics that pass from a metal to electron-acceptor ions in solution. The number of succesful electron transfers obeys a Gaussian distribution, from which the corrosion current density and transfer coefficients can be determined
Mehanizem in kinetika segregacije Cu na površine v Fe-Si-Al-zlitini : doktorska disertacija by Darja Steiner Petrovič( Book )

1 edition published in 2005 in Slovenian and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

Raziskali smo mehanizem in kinetiko segregacije bakra na površine v zlitini Fe-Si-AI z različno vsebnostjo bakra. Uporabili smo zlitine Fe-Si-AI v obliki hladno valjane pločevine, ki smo jih žarili v ultravisokem vakuumu (UVV) v temperaturnem območju od 50 De do 850 cC. Za elektrouporovno žarjenje vzorcev in natančno merjenje temperature v u1travisokem vakuumu smo analizno posodo priredili tako, da smo na vzorec lahko točkasto privarili termoelement, kar je omogočalo natačnost merjenja temperature ::1: 1 De. Površinsko segregacijo bakra smo merili in-situ z metodo Augerjeve elektronske spektroskopije na poljsko jakost (FE-AES). Površinsko segregacijo bakra smo spremljali z dvema vrstama meritev: z meritvami ob linearnem povečevanju temperature brez vmesnega čiščenja površine z ionskim jedkanjem (Ar +) z izotermnimi meritvami v temperaturnem območju od 300 De do 850 De, ko smo sprem2ja2i kinetiko površinske segregacije med žarjenjem. Površinsko segregacijo med žarjenjem mo delnih zlitin Fe-Si-AI, ki vsebujejo baker, smo primerjali tudi z zlitinami industrijske izdelave ter primerjalno modeino zlitino Fe-Si-AI z zelo nizko vsebnostjo bakra. Površinska segregacija bakra v Fe-Si-AI zlitinah je odvisna od temperature žarjenja in vsebnosti bakra v zlitini. Baker začne segregirati na površino zlitin Fe-Si-AI pri temperaturi 350 De, največje površinske obogatitve z bakrom pa smo izmerili v temperaturnem območju med 550 ce in 600 De. Segregacije bakra po kristalnih mejah v zlitinah Fe-Si-AI nismo mogli izmeriti, ker so bili prelomi vzorcev vedno transkristalni. Baker torej nima zaznavne ga vpliva na kohezivnost kristalnih meja v teh zlitinah. V preiskovanem temperaturnem območju spremlja površinsko segregacijo bakra tudi površinska segregacija drugih elementov, ki so kot legimi elementi ali elementi nečistoč v sledeh v zlitinah Fe-Si-AI (ogljik, silicij, aluminij, kisik, fosfor, žveplo, kositer, antimon in arzen). Analiza AES je pokazala, daintenziteta površinske segregacije bakra začne upadati pri višjih temperaturah, zato smo z metodo termične desorpcijske spektroskopije (TDS) izmerili desorpcijo bakra v odvisnosti od temperature žarjenja v temperaturnem območju od sobne temperature do 1200 ce. Desorpcija bakra se začne pri temperaturah, višjih od 500 ce. Primerjava rezultatov površinske segregacije elementov v Fe-Si-AI zlitinah z bakrom in brez njega je pokazala, da gre med njimi za veliko razliko v površinski segregaciji ogljika. Površinska segregacija bakra v zlitinah Fe-Si-AI ovira površinsko segregacijo ogljika, čeprav ne vpliva na končno stopnjo razogljičenja. Z metodo EBSD (uklon povratno sipanih elektronov) smo določili tudi mikroteksturo zlitin Fe-Si-AI z bakrom in jih primerjali z industrijskimi zlitinami ter primerjalno zlitino brez bakra. Mikrotekstura zlitin Fe-Si-AI, ki vsebujejo baker, ima večjo gostoto kristalnih zrn z magnetno trdo lego v ravnini pločevine kot zlitina Fe-Si-AI brez bakra. S stališča magnetnih lastnosti so zato mikroteksture zlitin Fe-Si-AI z bakrom slabše
Proučevanje korozijskih procesov nerjavnih jekel z elektrokemijsko impedančno spektroskopijo : doktroska disertacija by Mojca Slemnik( Book )

1 edition published in 2003 in Slovenian and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

The behaviour of differently heat-treated steels PROKRON 3 in 0,1 M H2SO4 was studied using the classical potentiodynamic method and electrochemical impedance spectroscopy. Steels were quenched on air, quenched in oil and quenched in oil and tempered. On the base of the potentiodynamic curves the constant potentials have been chosen at which the typical processes on the metal surface occur: dissolving at the active peak, beginning of the passivation with adsorbed intermediates and passivation. At these potentials the impedance measurements were made. Equivalent circuits which correspond to the nature of corrosion systems were combined and the values of the componentsin the circuit were varied until the computer generated plots closely matched the experimental data. Two models for an adsorbed intermediate in the active - passive region were usedČ the Armstrong 18 model and a new KPAI model with the modified circuit, which experimental data were fitted by the ZView 21 software package. For the new modified circuit the mathematical equations were developed and also computer simulated. An equivalent circuit for the passive region was also combined and calculated. All these mathematical calculations set up on the base of models and equivalent circuits closely matched the experimental data, so the parameters characteristic of given corrosion process were defined. On the base of calculated parameters the comparison between the steel samples were made and their corrosion characteristics were explained
Določevanje dobe trajanja kovinskih materialov v pogojih napetostno korozijskega pokanja : doktorska disertacija by Marko Tandler( Book )

1 edition published in 2001 in Slovenian and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

To raziskovalno delo obravnava tako imenovane korozijske krivulje raztezanja, njihovo nadgradnjo in uporabo le teh pri karakterizaciji odpornosti kovinskih materialov proti na napetostno korozijskemu pokanju. Za takšne vrste raziskav so bili izdelani trije natezni stroji, ki s preostalim sklopom aparatur (korozijska celica, anodna ali katodna polarizacija nateznih preizkušancev in merilni sistem za določanje odvisnosti čas - raztezek), omogočajo pri konstantni obremenitvi precizno sledenje korozijskih krivulj raztezanja. Z elektrokemičnimi raziskavami različnih nerjavnih avstenitnih jekel vrste AISI 304, AISI 304L, AISI 316L in dušikovega nerjavnega jekla NTR50 ter z različnimi mikrostrukturami (čisti avstenit, izločeni Cr-karbidi po kristalnih mejah, grobo zrno, dušik intersticijsko raztopljen v avstenitni osnovi), je bilo definirano področje pasivnosti z dominantnim porušitvenim potencialom in repasivacijska sposobnost teh jekel, kar je pomembno za dogajanje v napetostno korozijski razpoki. Skupaj z AES in XPS analizami je bilo ugotovljeno, da so dani pogoji za napetostno korozijsko pokanje po mehanizmu zdrs - korozijsko raztapljanje, torej obstojajo pogoji za študij različnih zakonitosti napetostno korozijskega pokanja z določanjem različnih vplivnih parametrov ($i_{ss}$, $t_r$, $t_{inic.}$, $t_{sek}$, ($t_{ss}-t_{inic.}$)/($t_f-t_{inic.})) iz korozijske krivulje raztezanja. S hitro anodno polarizacijo cilindričnih nateznih preizkušancev z vgrajeno ostro zarezo je bilo omogočeno zasledovanje ene same napetostno korozijske razpoke in izdelava korozijskih krivulj raztezanja z bolj definiranimi področji ter parametri, ki razmejujejo ta področja. Raziskave izdelane v 50% raztopini CaCl2, 100°C in pri različnih napetostih ter temperaturah, kažejo, da omenjeni vplivni parametri omogočajo izvrstno selekcijo med različnimi materiali. Raztezek, ki je osnova korozijske krivulje raztezanja, je zelo precizno določen, takšna natančnost pa omogoča določanje razlik celo pri istem materialu, vendar z različno velikostjo zrna ali z drugimi vplivi mikrostruktumih konstituentov. Na osnovi teh korozijskih krivulj raztezanja so prikazane različne korelacije med parametri, ki obeležujejo takšno krivuljo. Določene so bile odvisnosti kot so: $t_f$ - $\sigma$, ($t_{ss}-t_{inic.}$)/($t_f-t_{inic.}$) - \sigma$ in log $i_ss$- log $t_f$. Slednja odvisnost omogoča določanje časa do zloma vzorcev, ki so laboratorijsko preizkušeni. Enake zakonitosti so bile določene z variacijo temperature pri konstantni obremenitvi, v tem kontekstu pa je bila določena tudi gonilna sila, ki je potrebna za proces napetostno korozijskega pokanja. Natančno določanje primarnega, sekundarnega in terciarnega področja s časi $t_{prim}$, $t_{sek.} in $t_{terc.}$ omogoča nadgradnjo korozijskih krivulj raztezanja. Na osnovi odvisnosti log $i_{ss}$ - log t, log $/sigma$ - log t, log T - log t pa so bili konstruirani tj. obratovalni diagrami, ki dajejo možnost napovedi časa iniciacije razpoke, njene stabilne rasti in časa do zloma materiala. Poznavanje laboratorijskih rezultatov in korelacija teh s podobnimi iz prakse, pa omogoča rabo obratovalnih diagramov za napoved dobe trajanja vitalnih delov opreme ter drugih konstrukcij v različnih branžah industrije. Toda poleg prognoze dobe trajanja, nudijo obratovalni diagrami tudi možnost dobre selekcije med laboratorijsko testiranimi jekli, med katerimi dušikovo nerjavno jeklo NTR50 kaže veliko prevlado v odpornosti proti napetostni koroziji. Čas do zloma je do 4 krat daljši kot pri ostalih jeklih, kar je možno pripisati delovanju dušika s tvorbo NH3 ionov in njegovemu vplivu na utrjanje matrice v konici napetostno korozijske razpoke. Raziskave kažejo, da so korozijske krivulje raztezanja uporabne tudi v tistih primerih, kjer je napetostno korozijsko pokanje omogočeno s prevladujočim delovanjem vodika. V takšnih pogojih ni več prisotno terciarno področje, $t_{ss}$/$t_f$= 1, morfologija prelomnih površin pa kaže, da se krhkost zaradi vodika manifestira čez celotni nosilni presek
Fizikalno kemijski pojavi na površinskih plasteh : predhodno zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa za obdobje od 1999-30.06.2003 by Valter Doleček( Book )

4 editions published between 2000 and 2003 in Slovenian and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

Makromolekularna kemija : zbrano gradivo by Valter Doleček( Book )

3 editions published between 1980 and 1984 in Slovenian and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

Mehanizem degradacije dušikovega nerjavnega jekla v kombinaciji napetostne in erozivne korozije : doktorska disertacija by Uroš Rotnik( Book )

1 edition published in 2005 in Slovenian and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

To delo se opira na tezo, da se vpliv dušika v nerjavnih jeklih manifestira na kemične procese in trdnostni nivo matrice pred konico razpoke, kjer je prisotna elastoplastična deformacija matrice. Izkušnje iz prakse pa kažejo, da ima dušik vpliv tudi na splošno korozijsko odpornost. Toda v pogojih napetostno korozijskega pokanja, ki je podprto še z erozivno korozijo, se prepletajo procesi, ki v začetni fazi lahko potekajo le na vmesni površini med kovino in korozivnim medijem, to je v elektrokemičnem dvosloju, z nastankom korozijskih jamic, ki predstavljajo inicialna mesta za razvoj napetostno korozijske razpoke, pa se tovrstna problematika preseli na dogajanja v jamicah in razpoki. Takšni dogodki so posledica specifičnih elektrokemičnih reakcij na teh lokacijah, kinetika teh procesov pa je odvisna od substitucijsko (Cr, Ni, Mo...) in intersticijsko (N, C raztopljenih legirnih elementov v avstenitni ali dupleksni, avstenitno - feritni fazi, od mikrostrukture, možnosti iniciacije in rasti korozijskih jamic do kritične velikosti, ki omogoča razvoj razpoke, in nenazadnje, od procesov repasivacije iniciranih poškodb. Nove generacije nerjavnih jekel, ki so legirana z dušikom, lahko predstavljajo ključ za tovrstne izzive, zato je v tem delu problematika napetostne korozije v kombinaciji z erozivno korozijo vezana na avstenitno, z dušikom legirano nerjavno jeklo Cronifer 1925 hMo (delež dušika je 0,22 mas. %). Za potrditev določenih predpostavk je bila vključena še dupleksna, z dušikom obogatena nerjavna litina FeCr22Ni7M03N, pri kateri znaša delež dušika 0,2 masna odstotka. V tem raziskovalnem delu lahko izpostavimo naslednje ugotovitve: Ekvivalent odpornosti proti jamičenju je za dušikovo jeklo Cronifer 1925 hMo povsem v bližini visoko legiranih zlitin, to pa pomeni, da je to jeklo trdno zasidrano v področju, kjer imajo te vrste materiali dobro odpornost proti jamičasti koroziji. Toda bolj kot ekvivalent odpornosti proti jamičenju, je pomembna kritična temperatura jamičenja. S pomočjo galvanostatske anodne polarizacije smo definirali to temperaturo jamičenja. Dušik izrazito dviguje kritično temperaturo jamičenja Cronifer 1925hMo jekla. Ta je ob boku visoko legirani zlitini Nicrofer 6020 hMo. Primerjalno AISI 316L jeklo pa ima neprimerno nižjo kritično temperaturo jamičenja. Aktivacijska energija, ki je potrebna za nastanek jamic (iz jamic se razvijejo napetostno korozijske razpoke), je za dušikovo jeklo zelo visoka in znaša 726 kJ mori. To pomeni, da dušik sodeluje pri formiranju stabilnih pasivnih filmov, toda kasnejše raziskave so pokazale, da dejansko kreirajo korozijske procese NH/ ioni. Študij elektrokemičnih korozijskih procesov v korozijski jamici (ti procesi so enaki tudi v napetostno korozijski razpoki) kaže, da dušik dviguje pH vrednost elektrolita znotraj jamice. Takšni procesi so možni z reakcijo N3- ionov na površini kovine, s H+ ioni iz medija, ob tvorbi NH/, kar omogoča hitro pasivacijo ali repasivacijo korozijskih poškodb v pasivni plasti. NH4 + ioni odbijajo H+ ione iz elektrodnih površin, N3- ionipa Cl- ione, ki so najpomembnejša komponenta v agresivnem kloridnem mediju. S tem je bilo oteženo ali celo preprečeno nastajanje topnih in agresivnih soli kloridov, ki predstavljajo izvor kislosti na elektrodnih površinah. V elektrokemičnem dvosloju smo predstavili delovanje dušika oziroma N3- ionov na razmere v dvosloju in na procese polarizacije korozijskih reakcij, ki so nedvomno posledica delovanja dušika. Študij erozivne korozije dupleksne avstenitno - feritne nerjavne jeklene litine razkriva, da dušik omogoča hitro repasivacijo poškodovaninih mest v pogojih dinamičnega fluida, ki s svojimi trdnimi delci bombandira površinsko plast litine. Podobno se obnaša tudi Cronifer 1925 hMo jeklo. Deformacijsko utrjanje zelo tankega površinskega sloja, ki je posledica nastanka dvojčične strukture in dislokacijskega gozda ter tvorba NH4 + ionov, predstavlja kombinacijo, ki izrazito dviguje prag občutljivosti litin in jekel z dušikom proti tradicionalno neugodni degradaciji korozija - erozija. Raziskave vpliva dušika na lomno žilavost z asistenco korozivnega medija, dopolnjujejo rezultate raziskav napetostne korozije. Z deformacijskim utrjanjem avstenitne matrice pred konico utrujenostne razpoke in zaradi elektrokemičnega delovanja amonijevih ionov v sami razpoki, dosega Cronifer 1925 hMo jeklo neprimerno višji mejni faktor intenzitete napetosti kot AISI 316L jeklo, ali Nicrofer 412L hMo jeklo. Zaradi tega pa se pomika hitrost rasti inicirane mikrorazpoke v dušikovem nerjavnem jeklu proti vrednostim, ki so manjše od 1'10-10 ms-J. Ugotovili smo, da ima dušik velik pozitiven. učinek na procese napetostne korozije. Podaljšuje čas iniciacije jamice in zavira njeno rast do tiste kritične velikosti, pri kateri se inicira transkristaina napetostno korozijska mikrorazpoka. V sekundarnem področju korozijske krivulje raztezanja razpoka raste s hitrostjo okoli 1'10-10 ms-J , kar predstavlja po kriteriju raziskovalcev v svetu, mejno vrednost rasti razpoke, pod katero razpoka ne bo napredovala. Pri Cronifer 1925 hMo jeklu je bilo to doseženo z deformacijskim dvojčenjem v elastoplastični coni tik pred konico razpoke, z nastajanjem dislokacij oziroma dislokacijskega gozda v tem področju in medsebojnim trenjem dislokacij, katere intersticijsko raztopljeni dušik uspešno sidra. Dušik, ki znižuje energijo napake zloga, sicer posredno omogoča drsenje po drsni ravnini (111), toda posledica tega je utrjanje matrice in njenih kristalnih mej. To pomeni, da se pred konico razpoke povečuje trdnostni nivo, skozi tako utrjeni material pa težje nastaja mehanski zdrs, ki je potreben za napetostno korozijski proces. Sumarno lahko zaključimo, da dušik v nerjavnih jeklih in nerjavnih jeklenih litinah dviguje odpornost proti različnim oblikam degradacije, torej tudi proti tisti, ki je kombinacija napetostne in erozivne korozije, ta pa je v tej nalogi osrednji problem
Thermodynamic and transport properties in supercritical fluids : doctoral dissertation by Barbara Špička( )

1 edition published in 1994 in English and held by 4 WorldCat member libraries worldwide

Tehnologija nadkritičnih fluidov je področje hitrega razvoja, vendar je še zmeraj precej pomanjkljivo glede temeljnih podatkov. Pri načrtovanju procesov v nadkritičnih fluidih so tako termodinamski kot transportni podatki izrednega pomena. V tej disertaciji je prikazan pregled termodinamskih in transportnih lastnosti, podan s teoretskega in praktičnega vidika. Opisana je ena od mnogih uporab nadkritičnih fluidov - uporaba v kromatografiji, kjer se kot mobilna faza uporablja nadkritični fluid. Ena od možnosti za določanje parcialnih molskih volumnov pri neskončnem razredčenju, ki so ena od najpomembnejših termodinamskih lastnosti, je uporaba kromatografije, kjer se kot mobilna faza uporablja nadkritični fluid. Ta tehnika je opisana v pričujoči študiji in je bila uporabljena za določitev parcialnih molskih volumnov mnogih substanc (linearni, ciklični in aromatski ogljikovodiki, benzaldehid, razni terpeni) pri neskončnem razredčenju v nadkritičnem ogljikovem dioksidu. Parcialne molske volumne pri neskončnem razredčenju sem določila s spreminjanjem retenzijskih lastnosti mobilne faze v odvisnosti od gostote le-te pri 313 K in v območju tlakov 80 do 280 bar. Tako dobljeni parcialni molski volumni pri neskončnem razredčenju kažejo dobro ponovljivost in so v skladu s predhodno objavljenimi podatki, dostopnimi v literaturi. Naslednja možnost uporabe kromatografije, kjer je mobilna faza nadkritični fluid, je določanje difuzijskih koeficientov in je prav tako predstavljena v tem delu. Kadar želimo prikazati pomen zunanjega prenosa snovi v strnjenih slojih, so difuzijski koeficienti ena od najpomembnejših termodifuzijskih lastnosti topljenca. Določila sem eksperimentalne podatke za binarne difuzijske koeficiente, D12, (aromatski ogljkovodiki, terpeni) v nadkritičnem ogljikovem dioksidu. Za eksperimentalno določitev difuzijskih koeficientov semuporabila tehniko "širjenja pika". Vpliv temperature in tlaka (viskoznosti in gostote topila - nadkritičnega ogljikovega dioksida) na difuzijske koeficiente sem opazovala v temperaturnem intervalu 313-333 K in v območju 150-300 bar. Rezultati kažejo visoko reproducibilnost. Substance (predvsem terpene), katerih parcialne molske volumne pri neskončnem razredčenju in katerih difuzijske koeficiente sem določala v tem delu, sem izbrala zaradi njihove pomembnosti v prehrambeni industriji in industriji dišav, zgoraj navedenih podatkov pa v literaturi ni na razpolago
 
moreShow More Titles
fewerShow Fewer Titles
Audience Level
0
Audience Level
1
  Kids General Special  
Audience level: 0.81 (from 0.68 for Elektroteh ... to 0.97 for Makromolek ...)

Alternative Names
Doleček

Doleček, V.

Languages